Kako položiti tapete in izbrati material, da ne uničite stene

• Paropropustnost stene je glavna; če na hladno zunanjo steno nalepite nepropustni vinil, boste skoraj zagotovo tvegali nastanek plesni.
• Pri vlies tapetah lepilo nanašamo direktno na steno, kar resnično olajša delo in prepreči trganje papirja.
• Brez izravnalne mase in emulzije na ometu raje ne začnite, ker se bo na površini videla vsaka luknjica.
• Samolepilne folije so odlične za obnovo gladkega pohištva, na poroznih stenah pa se običajno hitro začnejo vihati.

Uspeh pri polaganju tapet se dejansko začne s fiziko, ne pa estetiko. Včasih smo oblačili cele sobe, danes pa se slovenski kupci pretežno odločajo le za posamezne poudarjene stene, kar zahteva še malce bolj premišljeno izbiro. Dobro je vedeti, kaj točno določen material naredi z vašo steno, ko ga enkrat trajno prilepite.

Razlika pri modernih oblogah je predvsem v načinu lepljenja in tem, kako se odzivajo na vlago. Pri novejših materialih lepilo v večini primerov nanašamo direktno na steno. To zares močno zmanjša možnosti za trganje in krčenje papirja. A paropropustnost oziroma zračnost zidu je še vedno tisti pravi tehnični pogoj številka ena.

• Lepilo z valjčkom enakomerno razporedite po steni, še preden se materiala sploh dotaknete.
• Zapiranje vlage z napačnim, nepropustnim materialom lahko hitro pripelje do strukturne škode.
• Temperatura v prostoru naj bo okoli 20 °C.

Vrhunsko narejeni spoji na površini vam namreč prav nič ne pomagajo, če stena zadaj ne more prosto dihati. Če vsaj malo razumete te osnove, ste že na pol poti do željenega rezultata.

Pri nas doma redko vidimo tiste popolnoma gladke mavčne plošče v vseh prostorih; bistveno bolj sta pogosta klasičen omet in včasih grob beton. Tapete pa so na tem področju izjemno zahtevne. Še tako majhno zrno peska ali udrtina bo ob stranski sončni svetlobi vidna.

Na domačih forumih, kot je recimo PodSvojoStreho, se redno krešejo mnenja o tem, kako sploh pravilno zgladiti stene za tapete. Edina strokovna rešitev vedno vključuje predhoden nanos kakovostne izravnalne mase. Ta kit učinkovito zapre pore in ustvari gladko površino. Preden pa začnete nanašati lepilo, je potrebno narediti še en pomemben korak.

• Ko končate s kitanjem, površino obrusite (ročno ali strojno), da poberete vse ostre delce.
• Obvezno nanesite emulzijo, ki bo kemično utrdila kredaste ostanke starih barv.
• Pustite sušiti vsaj 12 do 24 ur, da se emulzija in izravnalna masa popolnoma posušita.

To emulzijo marsikdo rad malo preskoči, kar pa se redko obrestuje. Če nanesete mokro lepilo na star, suh oplesk, bo ta ob stiku pogosto preprosto popustil in padel dol v velikih kosih - s seboj pa nepovratno odnesel tudi vašo drago novo tapeto.

Če želite na koncu rezultat brez zračnih mehurjev in gub, so vlies tapete za bivalne prostore pogosto najbolj logična izbira. Material iz prepletenih tekstilnih vlaken je namreč dimenzijsko izjemno stabilen. V praksi to pomeni, da odlično premosti tiste manjše lasaste razpokice v ometu, med samim sušenjem pa se ne premika in ne krči.

Nanašanje lepila na steno je tukaj standard, saj z valjčkom preprosto premažete zid. Material nato samo nanesete na steno, kar vam daje še nekaj manevrskega prostora, da ga premikate in poravnate. Vendar pa tudi ta vrhunski material skriva eno tehnično past.

Zaradi specifične zračne strukture so določene svetlejše vlies tapete malenkost prosojne. Če imate na zidu ostanke temne barve, madeže od svinčnika ali pa zgolj neenakomerno nanešeno sivo izravnalno maso, bo to po sušenju vidno skozi vzorec tapete. Naša rešitev je preprosta: steno predhodno vedno prebarvajte s kakšnim ugodnim svetlim premazom ali pa navadno belo zidno barvo.

• Naredite test s trakom: na steno močno prilepite kos lepilnega traku in ga sunkovito potegnite. Če zraven odpade barva, bo nujno potrebno brušenje in nova emulzija.
• Preden začnete nanašati izravnalno maso, steno čisto rahlo navlažite. Tako kit ne bo prehitro izgubil vlage in preprečili boste tiste drobne mikrorazpoke.
• Zračna vlaga naj bo med 40 in 50 %. Če boste med sušenjem delali prepih ali navili radiatorje do konca, se bodo stiki med tapetami grdo razmaknili.

Debel in na dotik trd vinil je res presenetljivo odporen na mehanske poškodbe in vsakodnevne praske. Ravno zaradi te robustnosti so pralne tapete za kuhinjo ali hodnik tako priljubljene. Takšno površino lahko brez skrbi obrišete z vlažno krpo in detergentom.

A ta popolna neprepustnost ima seveda visoko ceno. Vinilne tapete se na steni obnašajo približno tako kot debela plastična vrečka - zrak tam ne kroži. Na forumu Med.Over.Net lahko preberete kar nekaj nesrečnih zgodb, kjer so ljudje po le nekaj mrzlih mesecih pod tapetami odkrili uničujočo črno plesen.

Prava težava se namreč pojavi takrat, ko takšen popolnoma neprepusten vinil nepremišljeno prilepite na slabo izolirano zunanjo steno, na primer na senčni severni strani. Pozimi tista stena postane ledena, zaradi ogrevanja pa za tapeto takoj kondenzira vlaga iz sobe. Ker ujeta voda nima kam uiti, se tam ustvari idealen inkubator za razvoj plesni, ki nato dobesedno razžre organsko lepilo.

Verjetno vsi poznamo privlačnost industrijskega videza opečnate stene, ki jo lahko ustvarimo brez prahu in umazanega zidanja. Tapete v imitaciji kamna in betona ostajajo super hitra rešitev za popestritev prostora. A tukaj nastopi ena precejšnja tehnična omejitev. Optična iluzija, ki jo nudijo te fotorealistične 3D tapete, deluje izključno in samo na resnično popolnoma ravnih površinah.

Sama vizualna prevara namreč temelji na vnaprej natisnjenih statičnih sencah. Pri tem morate biti zelo pozorni na pozicijo vaših oken. Če naravna svetloba v sobi pada pod drugačnim kotom ali iz nasprotne smeri, kot so natisnjene sence na sami tapeti, bo poudarjena stena hitro izpadla umetno in plosko.

Če veste, da imate doma neravne, nekoliko valovite zidove, se tankim imitacijam raje izognite. V teh primerih se pogosto veliko bolje obnesejo fizično strukturirane ali reliefne tapete, ki jih kasneje sami prebarvate. Te namreč bistveno lepše skrijejo manjše udrtine v ometu in dajejo veliko bolj pristen, tridimenzionalen občutek ob dotiku.

Samolepilne tapete, ki so v osnovi pravzaprav tanke potiskane PVC folije, se danes pogosto oglašujejo kot univerzalna rešitev za skoraj vse. A če to folijo nanesete na porozen zid s klasičnim grobim ometom, se zadeva lahko zelo hitro ponesreči. Na robovih se namreč pričnejo vihati, ob odstranjevanju pa za seboj rade pustijo trdovratne in lepljive madeže.

Zaradi povsem naravnih temperaturnih nihanj v stanovanju se te plastične folije precej krčijo in raztezajo. Spoji med pasovi, ki so bili poleti ob lepljenju videti stisnjeni in popolni, se pozimi ob prižganih radiatorjih pogosto razmaknejo za nekaj milimetrov. In tako vam naenkrat zija ven stara barva ali omet.

Ni nujno, da je problematičen sam material, pogosto je napačna le izbira podlage. Za malo starejše pohištvo z laminatom, če se spomnite tistih retro omaric v stilu Iskre in Gorenja, so te samolepilne tapete za pohištvo pravzaprav odlične. Gladka in toga površina stare omarice ustvari namreč idealno podlago za resnično močan in dolgotrajen oprijem lepila.

Navadne klasične papirnate tapete so na voljo za pravi drobiž kar pe je pogosto tudi edina prednost, saj je samo delo z njimi zelo zahtevno. Tukaj namreč nanašamo lepilo neposredno na tapeto in ko se papir namoči, se seveda precej raztegne. Če posamezne pole ne pustite premazane počivati točno določen čas, bo na steni v hipu ustvarila ogromne mehurje in gube.

Ko pa se morda čez nekaj let odločite za prenovo, običajno nastopi problem. Odstranjevanje starih tapet iz čistega papirja brez profesionalnega parnega stroja se rado spremeni v nočno moro. Papir se nenehno trga na majhne koščke, pri malo močnejšem drgnjenju z lopatico pa lahko mimogrede poškodujete še tisti zgornji sloj izravnalne mase.

Po naših izkušnjah se nakup tistih najcenejših papirnatih tapet preprosto ne izplača. Naporno namakanje v vodi, zaščita tal in mučno praskanje ostankov lepila s sten vas bodo na koncu stali precej več živcev in denarja za novo sanacijo, kot bi ga dejansko odšteli za nekoliko dražji in bolj stabilen vlies material.

Kako položiti tapete čez staro barvo?
Če se stara barva lušči ali na prstih pušča kredast prah, jo boste morali najprej mehansko postrgati. V vsakem primeru pa celotno steno pred kitanjem utrdite z močno akrilno emulzijo, sicer lahko tapeta z barvo vred preprosto zleze na tla.

Kako izbrati lepilo za vlies tapete?
Vedno vzemite namensko lepilo za vlies tapete. To lepilo je ponavadi nekoliko bolj gosto in vsebuje manj vode, nanesete pa ga kar z valjčkom direktno na zid.

Ali so pralne tapete za kuhinjo odporne na vročino?
Kakovosten vinil sicer precej dobro prenaša vodo in brizganje maščobe, ni pa to material, ki bi zdržal stik z odprtim ognjem. Če imate plinski štedilnik, vam priporočamo namestitev dodatnega zaščitnega stekla.

Kje poiskati ustrezne tapete za poudarjeno steno?
Zanesljivo izbiro vseh vrst sodobnih materialov lahko najhitreje primerjate in filtrirate na FAVI.si. Tukaj boste našli vse od stabilnih vlies tapet za dnevne sobe do debelih in pralnih vinilnih različic za kuhinjske niše.