Na obisku pri Ráchel Smékalovi

Hiša, v kateri si je družina ustvarila svoj dom, stoji v samem srcu Prage že od 13. stoletja in spada med najstarejše izvirne stanovanjske hiše v okolici Vyšehrada. Preden se je Ráchel z družino vselila, je stanovanje doživelo temeljito prenovo, ki se je iz prvotno načrtovanih nekaj mesecev podaljšala na skoraj celo leto.

„Prvotna razporeditev prostorov nam nikakor ni ustrezala, a s prenovo smo uresničili vse svoje želje o tem, kako naj bo videti naš dom in kako se želimo v njem počutiti."

Za Ráchel je bilo pri prenovi stanovanja pomembno ustvariti dovolj prostora za shranjevanje in hkrati odstraniti hodnike, da bi nastalo čim več sob in velik skupni prostor v obliki dnevne sobe in jedilnega kotička. Celoten interier deluje kot en velik odprt prostor, skozi katerega se je mogoče prosto sprehajati. Nova zasnova je domu vdahnila zračnost in popolnoma ustreza potrebam celotne družine.

V stanovanju najdemo vrsto ikoničnih predmetov, ki odražajo tako sodobno češko oblikovalsko sceno kot Ráchelina potovanja v tujino, s katerih občasno domov prinese nov predmet. Stene delujejo skoraj kot v galeriji - krasijo jih dela sodobnih avtorjev, ki jih Ráchel pozna osebno ali pa jih je srečala skozi svoje profesionalno delo.

„Mislim, da pohištvo, ki pride v moje življenje, veliko pove o tem, kdo sem."

V tem domu ni nič naključno in noben predmet ni zgolj zapolnitev prostora. Vsaka stvar nosi svojo zgodbo, Ráchel pa z veseljem pove, kako je posamezen kos našel pot v njen dom.

Interier se je oblikoval postopoma, skozi predmete, ki so v različnih obdobjih našli pot v Ráchelino življenje. Pravi, da pri izbiri pogosto začuti posebno povezanost z določenim kosom, zato velikokrat odkrije izjemne predmete po presenetljivo dostopnih cenah.

»Naš interier je sestavljen kot mozaik stvari, ki so skozi čas prišle v moje življenje. Za razliko od domov mojih strank, kjer vedno začnemo z nepopisanim listom, je naš dom pravi kolaž predmetov, ki so se selili z mano iz stanovanja v stanovanje. Po duši sem preprosto zbirateljica,« pravi Ráchel.

V primerjavi s prejšnjim domom se je Ráchel najbolj veselila tega, da bodo imeli dve kopalnici. V šali pravi, da je ob dveh sinovih in možu vedno v manjšini, zato si je želela ustvariti eno kopalnico samo zase - ženstveno, nežno in povsem po svojem okusu.

Danes jo doživlja kot svoje malo zatočišče, prostor za umik in kratek oddih od vsakodnevnega vrveža. Pogosto si med dnevom privošči kopel, ki jo razume kot svoj vsakodnevni ritual za sprostitev in nov začetek. „Nekaterim je odmor kosilo, meni pa kopel," pove z nasmehom.

Pri opremljanju je želela ustvariti prostor z mehkim, ženstvenim značajem ter pridihom vintage in starinskega šarma. Vzdušje dopolnjujejo skrbno izbrani detajli, kot so labod v vlogi držala za brisače, italijanske svetilke iz muranskega stekla in zaobljene oblike, ki kopalnici dajejo občutek topline, nežnosti in domačnosti.

Prenova naj bi bila sprva povsem preprosta - podreti eno steno, prepleskati, urediti tla in se vseliti. A resničnost je bila precej drugačna. Ráchel je kar osem mesecev skoraj vsak dan preživela na gradbišču, obdana s prahom, hrupom in nenehnim kaosom - ob tem pa skrbela še za dva majhna otroka.

Ko danes pogleda nazaj, pravi, da je to zanjo zelo značilno. Pogosto si stvari najprej predstavlja v idealni podobi, šele nato pa jo doleti resničnost. Ko se za nekaj odloči, poti nazaj ni več - preostane ji le, da projekt izpelje do konca.

„V idealnem svetu bi svojo domišljijo združila s praktičnostjo. Z veseljem bi načrtovala še več vgradnih elementov, omar in shranjevalnih rešitev. Ustvarila bi kakšne skrite funkcionalne kotičke ali pa povsem na novo zasnovala kuhinjo. A kot pravim, trenutno to ni mogoče. Zato za zdaj ostajam predvsem pri domišljiji."

Eden od nasvetov, ki ga Ráchel pogosto deli s svojimi strankami, je razmišljanje o globini prostora. Občutek prostornosti je po njenem mnenju mogoče ustvariti s ponavljanjem določenih elementov, ki vizualno povežejo interier in mu dajo več pretočnosti. Pri nekom je to lahko črtast naslanjač v eni sobi in črtaste tapete v drugi.

„Pri nas to vlogo igrajo stropna svetila. Ko pogled usmerite navzgor, vidite, kako svetila povezujejo celoten prostor. Tako nastane občutek toka – premikate se iz ene sobe v drugo, vse do zadnjega prostora, in zdi se, kot da je vse med seboj povezano ter tvori smiselno celoto,« pojasnjuje Ráchel.

Ráchel je bilo od samega začetka pomembno ustvariti varen in trden dom za svoja otroka - prostor, kjer bi se zares počutila doma. Tudi sama je odraščala v hiši, ki ji je dajala občutek varnosti in pripadnosti, zato je želela enako izkušnjo podariti svojim otrokom. Želela je, da bi njuna otroka nekoč lahko rekla: to je naš dom. Tukaj sva odraščala z mamo in očetom.

„Moja največja motivacija je bila ustvariti dom, v katerem bi se najina otroka resnično počutila doma."

Čeprav je stanovanje danes polno življenja, smeha in družinske topline, Ráchel še vedno vidi možnosti za spremembe. »Zdaj čakam na dan, ko bomo v kuhinji ustvarili nekaj res lepega in povsem novega. Trenutno imamo namreč začasno rešitev iz rabljenih kosov. Morda bomo počakali, da otroka prenehata brcati žogo po stanovanju ali streljati z lokom,« se pošali.

Tudi zdajšnja sedežna garnitura je kupljena iz druge roke, predvsem kot praktična in začasna rešitev. Ob majhnih otrocih se Ráchel dobro zaveda, koliko obrabe doživi kavč v družinskem domu. V smehu doda, da si ne predstavlja, da bi imela doma ikonični kavč Togo ali svoj sanjski model Soriana, nato pa ju morala prekrivati z odejami, da bi ju zaščitila pred otroškimi vragolijami. Za zdaj so se zato odločili za razumno izbiro, ki ustreza njihovemu trenutnemu življenjskemu obdobju.

„Smo zelo družinsko usmerjeni. Naš dom nas ne omejuje - povezuje nas."

Čeprav se interier nenehno spreminja in prilagaja ritmu vsakdanjega družinskega življenja, pri tem ne izgublja svoje kakovosti, estetske dovršenosti ali posebnega šarma. Dom se skozi leta spreminja skupaj z družino, vendar pri tem ne izgublja svojega značaja. Še vedno ostaja prostor, poln zgodb, premišljenih podrobnosti in predmetov, ki imajo za svoje lastnike poseben pomen.